Blagoslovljene velikonočne praznike

Velika noč je največji in najstarejši cerkveni praznik, ki ga sestavlja obširen sklop obredov in šeg z natančno določenim scenarijem iz Kristusovega življenja oziroma njegove smrti. Izročilo praznovanja je povezano z praznovanjem pomladi.

Za katoličane je to praznik vseh praznikov. Veliko noč praznujemo na začetku pomladi, po 40-dnevnem postu, ki sledi mastnim pustnim pojedinam.

Pričetek je z četrtkom, ko je bila zadnja večerja – evharist...ija, v petek zaslišanje Kristusa pred Pilatom, bičanje in obsodba, pot na Kalvarijo in križanje ter smrt. Veliki petek je dan žalovanja, ko mora biti mir pri hiši in je zapovedan strogi post. To je tudi edini dan v letu, ko v cerkvi ni maše in orgle utihnejo.

V soboto je Kristus vstal od mrtvih. To je dan blagoslavljanja jedil, krstne vode, kurjenja kresov. Po farnih cerkvah in pri kapelicah k blagoslovu oziroma žegnu prinesejo velikonočna jedila, ki jih gospodinje večinoma pripravijo že dan prej.
Velikonočna nedelja je name¬njena proslavljanju Kristusovega vstajenja in je predvsem velik družinski praznik, dan praznične zbranosti, ko ljudje ostajajo doma. Po jutranji maši se vsa družina zbere ob velikonočnem zajtrku – žegnu.

Velikonočni ponedeljek, ko cerkev proslavlja znamenito pot vstalega Kristusa v Emavs, pa je namenjen sprostitvi in zabavi. Včasih, ko so na ta dan ljudje hodili na obiske in izlete.