Paternoster: Krožno dvigalo časa, ki še vedno navdušuje

Paternoster – ime, ki v marsikom vzbudi nostalgijo, v drugih pa začudenje. Gre za posebno vrsto dvigala, ki ne ustavlja – in ne čaka. A čeprav je zgrajen po načelih preteklosti, ima še danes poseben prostor v naši dvigalarski dediščini.

Kratka zgodovina

Ime "paternoster" izvira iz latinske molitve “Oče naš” – zaradi neprekinjenega verižnega gibanja, ki spominja na rožni venec. Prvi paternosterji so bili postavljeni že v 19. stoletju. Vzpon njihove uporabe se je zgodil v 20. stoletju, predvsem v javnih ustanovah in administrativnih zgradbah po Evropi, kjer je bilo pomembno hitro premikanje ljudi med nadstropji.

Največja prednost? Neprekinjeno gibanje brez čakanja. Uporabnik preprosto vstopi (in kasneje izstopi) iz kabine, ki se počasi premika navzgor ali navzdol – brez gumbov, brez čakanja.

Kako deluje?

Paternoster je verižni sistem kabin brez vrat, ki se neprekinjeno vrtijo v zanki. Kabine so razporejene ena za drugo na dveh verigah – ena potuje gor, druga dol. Ko kabina pride do zgornjega ali spodnjega konca, naredi obrat in se vrne v nasprotno smer.

Pomembno: paternoster ni za slabotne! Vstop in izstop zahtevata nekaj spretnosti in samozavesti, kar je bil tudi eden od razlogov, zakaj so se pozneje pojavile varnostne omejitve.

Kje jih najdemo danes?

Danes paternostere uvrščamo med tehnično dediščino. V številnih državah so jih zaradi varnostnih standardov prepovedali za nove namestitve, obstoječe pa ohranili kot arhitekturno in tehnično zanimivost.

Nekaj primerov delujočih paternosterov danes:

• Praga (Češka): več vladnih zgradb še vedno uporablja paternoster.

• Berlin (Nemčija): še nekaj delujočih primerkov – med drugim v nekdanjih uradih iz časa Vzhodne Nemčije.

• London (VB): v javnosti izjemno redko dostopen, a še vedno v funkciji v določenih zgodovinskih objektih.

  
  

V Sloveniji žal ni več delujočih primerkov, a ostajajo v spominu starejših generacij – in na posnetkih, ki še vedno navdušujejo mlade tehnične navdušence.

Zakaj nas še vedno fascinirajo?

Ker so živi muzej mehanike. Ker simbolizirajo obdobje, ko je bila tehnologija preprosta, mehanska – a izjemno učinkovita. In ker nas spomnijo, da ni vsaka inovacija nova: nekatere so že bile tu – in to zelo elegantno izvedene.

Za vse, ki cenite tehnično dediščino in sodobno varnostno nadgradnjo – SUS DVIGALA stoji na stičišču med zgodovino in prihodnostjo.

Telefon 041 614 372 E-pošta: anja@sus.si

Z nami bo vaše dvigalo varno in učinkovito delovalo še dolga leta!